Nasvidenje v naslednji vojni
Nad južnim atlantikom se začenja daniti in prva svetloba iz teme izlušči zdaj že dobro znane obrise stolpnic “črnske” prestolnice Brazilije. Adria 510 veselo godrnja ko s velikim špinakrom požirava zadnje milje proti cilju. GPS - ta čudežna škatlica, ki na znastveno sicer enostavno razložljiv, a meni vseeno na pol magičen način vsak hip ve kje na zemeljski obli se nahaja - na svojem zaslonu kaže 36,2 milije. Le še slab odstotek celotne poti, ki jo je mala 6,5 metra dolga barčica predivjala v zadnjem mesecu. Na krovu v jadralno obleko zavit mož. Oči so mu zaradi soli, ki jo je z razbijanjem po valovih dvigala 510 le še dve špranji, roke so mozoljaste zaradi vlage, vendar mu je um v nasprotju z zunanjo podobo oster in miren. Slabih 19 dni, kolikor je zanj trajala druga etapa letošnjega Transata mu v glavi deluje kot leto. Njegova pričakovanja so v tem času naredila skoraj popoln krog. Od ambicije po zmagi in obdobja ko mu je v glavi vladal razum do popolnega kolapsa volje ko so kontrolo prevzela čustva, nihanja med obojim in na koncu vzpostavitve nekega novega ravnovesnega stanja v zadnjih dneh regate.
Evo v tretji osebi, ker se ta hip še tako počutim. Kot da bi se vse to dogajalo nekomu drugemu. V naslednjih dneh se počasi lotim obnavljanja dogodkov na letošnji drugi etapi, ki se je zame razpletla na zelo nepričakovan in sladkogrenak način. Ogromno sem se naučil o sebi, finiš pa je poskrbel še za športni užitek za katerega sem mislil, da sem ga izgubil po prvih dneh regate. Hvala vsem za čestitke in lepe želje. Naj se sliši še tako zlajnanjo, ampak dejansko je bila tudi vaša podpora eden najpomembnejših momentov pri iskanju motivacije za vztrajanje.
Se beremo kmalu. Adria 510 - out
October 26th, 2007 at 8:43 am
Bravo Azo! Car si!
October 26th, 2007 at 9:03 am
AŽO …. ČESTITKE. Iskrene, velike, pisane, malo majave (da ti bodo bolj pristne)
Pika
October 26th, 2007 at 10:06 am
Čestitam za vztrajnost in odličen rezultat!
October 26th, 2007 at 10:28 am
Čestitke obema!
Kljub temu, da mogoče nista dosegla željenega, sta ful face, da sta uspela prijadrat do konca! Vsa čast!
October 26th, 2007 at 11:16 am
510,… godspeeeeed
October 26th, 2007 at 11:36 am
Kako cenim tvojo iskrenost…
October 26th, 2007 at 12:51 pm
Iskrene cestitke, vsak dan smo ti sledili in se s teboj tudi mi veliko naucili
Hvala Andraz
October 26th, 2007 at 3:06 pm
Cestitke - kljub vsem pripetljajem, si pokazal da zadevo vseeno lahko pripeljes do konca in to na najboljsi mozen nacin - z ekstremnim napredovanjem po lestvici iz dneva v dan, ki smo ga z navdusenjem spremljali.
October 26th, 2007 at 9:40 pm
“Naši” naj se morda pozanimajo bolj točno, morda jim (nam) pride kdaj prav, kako je bilo s popravilom padlega jamborja Adriena Hardy-ja na Brossard (198).
Angleški tekst je kar malo skrajšan in je prevajalec (avtomatski računalniški in revidirani prevod) verjetno ni ravno poznavalec morskih prigod. Tako ne zna prevesti stanja na barki po padcu jamborja, ki ga Adrien opiše kot stanje na “Splavu Meduze” (to je naslov knjige! ) in ne gre za nobeno meduzasto pošast ali živo stvar , ampak je tako bilo ime potopljeni ladji iz katere so se nekateri rešili na splav (ki je bil od Meduze)…
Povzemam po francoskem (daljšem) tekstu:
No, karbonski jambor (12 metrov, 50 kg) je padel pri mirni plovbi med njegovim spanjem pri kakih 15 vozlih zjutraj ob 6:30 in to naprej, kakor sem že poročal, da je počila prednja pripona.
Najprej je pomislil na reševanje na kopno v Gvajano ali na Antile (a la Šime!) , pa se je po premisleku o trajanju takega (samo)reševanja odločil, da poskusi dvigniti in popraviti in jadrati naprej v Brazilijo k cilju.
Očitno Adrien zelo dobro pozna svoj jambor , saj ga je polomil tudi nedavno tega na Biskajski regati in je imel za tak primer očitno nekaj vedenja in pribora za tak primer s seboj.
Pri mučenju in ob uporabi 3 meterskega tanguna , ga je s svojo silo sicer zravnal, vendar pa mu je pri tem padel nazaj (glede na barko) in se k sreči ni zlomil na zadnji ograji (po fotocelicah, ki jih je sicer razbil).
Nato se je spomnil metode MacGyverja (jaz tega ne poznam) in metode po Magnonu (to poznamo URSA MINOR F210) in naredil trikotno vleko in po popravilu (krogelnega) zgloba sedeža jabora in kar je še bilo potrebno s hitrodelujočo smolo (epoxy?), uspel dvigniti jambor in napeti novo prednjo pripono (najbrž ne več jekleno !) .
Pri tem je moral seveda stvar posušiti (jambor je bil moker, ker bil v vodi!), počakati da je smola strdila itd.
Nato je počasi jadral naprej in ko je prišel v pasate je razpel tudi dženaker in zopet uporabil tangun za jadranje . Pravi tudi , da je potem šlo cel čas med 12 in 15 vozli.
Glede na vse, je njegov rezultat občudovanja vreden in je za anale!
Morda bomo dobili tudi boljši angleški prevod ali pa morda poročilo iz druge roke (Andraž, Kristjan, Šime,…) in bo še koga zanimalo ( Svetka in morda še koga …)
napovedujem jugo, čeprav nisem meteorolog !
October 26th, 2007 at 10:57 pm
Ne le odlično jadranje tudi refleksija in pisanje sta imenitna - upam, da bo ta sapa vlekla še naprej.
October 26th, 2007 at 11:16 pm
Azo in Zuhra!
Le povzamem lahko Jako.
Pa z bogom in hvala za vse ribe!
Bilo mi je v cast.
October 27th, 2007 at 8:56 am
Hvala ti, mnogim si lahko vzor….živo ANTIDEPRESIVNO SREDSTVO….
October 28th, 2007 at 12:20 am
bravo azo!
October 28th, 2007 at 9:49 am
Ne samo, da vest jadrat, še brati vaju je zanimivo.
Vztrjajta dalje!
October 28th, 2007 at 12:09 pm
Ažo, čestitke … pa čimprej prid iz 3. osebe!
October 29th, 2007 at 1:09 pm
Bravo Azo, res si hud, da te po vsem kar si dozivel ni skisalo! Zelim ti vse najboljse tudi za naprej - v tretje gre rado!
Bodi fajn!