Po originalnem načrtu naj bi po boji Conseil general premce naših minijev obrnili v kurz 240 proti rtu Finistere, zaradi vremenske situacije pa nas je v skoraj popolnem brezveterju počasi odneslo nazaj proti La Rochellu. Skoraj popolni kontrast letu 2005. Takarat smo bili pod stresom, nepripravljeni, tokrat mirni in z jasnim ciljem, dve leti nazaj je pihalo kot pri norcih, tokrat skoraj popolno brezvetrje, ekipa, prijatelji in sponzorji so bili takrat na dveh gumenjakih, mokri in premraženi tokrat je bila na spremljevalni jadrnici Open 60 in gumenjaku nevarnost le sončarica. Tudi čustva seveda tokrat niso bila tako izražena predvsem zato ker je bila to le generalka.

Štart je po novem najavljen za jutri sredi dneva. Ko bo uradno bo Ana zadevo objavila na blogu ekipe.
Osebno sem v zelo dobri koži. V glavi nimam nobenih dvomov, da tokrat ne bo nobene rezerve. Edina zavora bo moja osebna varnost, 510 pa bo morala pokazat iz kakšnega testa je narejena. Po štirih letih sva z njo vzpostavila precej tesen odnos in se spoznala do zadnjega vlakna. Transat bo najina zadnja regata, zato še enkrat napišem, da ji tokrat ne bom prizanašal niti za hip. Vedno je bilo namreč v ozadju “ampak”. 2005 sem seveda hotel čim boljši rezultat “ampak” moral sem tudi priti do cilja da sem dosegel cilj projekta. Na Azorih lansko leto sem po presenečenju na prvi etapi, ki sem jo končal drugi, na drugi etapi na vsak način hotel priti do cilja, da to vnovčim s svojim prvim rezultatom na stopničkah. Tokrat mi do cilja ni več treba. Ostati nameravam živ in zdrav, vendar me okvare ali zlomi na barki ne skrbijo več. Ali bom prvi ali pa tudi če ne pridem čez cilj Seveda je prvo mesto na letošnjem Transatu zaradi že omenjene konkurence zahtevno naročilo vendar to ni moj problem. Prepričan sem, da po vseh treningih in podpori ekipe moram preprosto odpeljati kot sem natreniran, 510 pa mora pokazati to kar je že tolikokrat, da je postala zanesljiva in za konkurenco zaskrbljujoče hitra.

Več bo jasno najkasneje čez teden dni, ko naj bi prisurfali do Maderie.

Hvala vsem, ki ste se pripeljali ali prileteli čez pol Evrope, da naju pospremite na štartu. Trenutki kot so ti so zagoto nekaj kar bom po koncu tega projekta najbolj pogrešal. Užitek je bilo opazovati tudi našo ekipo, ki je tokrat funkcionirala kot ura. Projekt, ki se je začel v delu evrope, kjer tekmovalno oceansko solo jadranje ni obstajalo, je v štirih letih uspel ne samo postaviti mene in Kristiana na štart kot dva favorita za skupno zmago na eni najprestižnejših oceanskih klasik, temveč še pomembneje uspel okoli sebe nabrati ekipo, ki se lahko v vseh podpanogah projekta (meteorologija, trening, pr…) lahko enakopravno meri z ostalimi. Čast mi je delati z vami.
Toliko iz La Rochella, če bo vse po sreči se zopet beremo čez dober teden.

Andraž

This entry was posted on Monday, September 17th, 2007 at 5:38 pm and is filed under Uncategorized. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.